URADNO IME: Malaysia
DRŽAVNA UREDITEV: zvezna ustavna monarhija
POVRŠINA: 329,847 km² km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (2007):27,544,000
GLAVNO MESTO: Kuala Lumpur
URADNI JEZIK: malajščina
DENARNA ENOTA: ringgit(MYR)
PODATKI O VIZUMU: slovenski državljani potrebujemo vizum
ČASOVNI PAS: od UTC+8
VREMENSKI PODATKI: vreme
LEGA IN POVRŠJE:Malezija leži v jugovzhodni Aziji na južnem koncu Malajskega polotoka in na severozahodnem delu otoka Borneo. V notranjosti je več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih podolžnih dolin.
PODNEBJE: V Maleziji je podnebje ekvatorialno z visokimi temperaturami in obilnimi padavinami vse leto.
VODE: reke so razmeroma kratke in vse leto precej vodnate. Najdaljša reka na polotoku je Pahang (435km)
TLA IN RASTJE: Naravno rastje je tropski deževni gozd, ki sega do nadmorske višine 800m in megleni tropskli gozd od 800 do 2000 metrov nad morjem. Na obalnih področjih najdemo mangrove.
PREBIVALSTVO: Število prebivalcev se po osamosvojitvi hitro povečuje, v zadnjem času pa je vseeno opaziti upadanje rasti rodnosti. Največja narodnostne skupine so Malajci (65%), Kitajci (26%) ter Indijci (8%).
DRŽAVNA UREDITEV: Po dopolnjeni ustavi Malajske federacije (od 31.8.1957) je Malezija parlamentarna volilna monarhija v Commonwealthu. Volilno pravico imajo vsi malezijski državljani, starejši od 21 let.
ZGODOVINA:
Starejša zgodovina: Pod indijskim vplivom so od 2. stoletja dalje nastajale mestne države, v katerih so se uveljavili indijska kultura, hinduizem in budizem. V 15. stoletju je nastala država Malaka, ki si je pridobila monopol v pomorski trgovini skozi ožino in postala žarišče širjenja islama v jv Aziji.
Kolonialno obdobje: Malako so 1511 osvojili Portugalci, a so jih leta 1641 pregnali Nizozemci in prevzeli monopol nad pomorskim prometom skozi Malaško ožino. Velika Britanija je leta 1786 ustanovila svobodno pristanišče na otoku Pinang in leta 1819 Singapur, leta 1824 pa je od Nizozemcev dobila še Malako. Iz vseh treh naselbin so 1826 ustanovili skupno upravno enoto Straits Settlements.
Neodvisna Malezija: Med drugo svetovno vojno so oba dela Malezije zasedle japonske sile. Na Malajskem polotoku so britanci leta 1946 ustanovili Malajsko unijo, ki so jo dve leti kasneje preimenovali v avtonomno Malajsko federacijo, v katero so vključili tudi britanski ozemlji Malako in Pinang. Sporazumno so leta 1956 razglasili neodvisnost Malajske federacije v okviru Commonwealtha.
GOSPODARSTVO: Malezija velja za enega najuspešnejših "azijskih tigrov", saj se je po leti 1971 hitro preoblikovala iz nerazvite v srednje razvito državo.
KMETIJSTVO: Veliko večino kmetijskih zemljišč namakajo, pri čemer 85 % vode dobijo z reke Nil, drugo iz podtalnice. S kmetijsktvom se ukvarja skoraj 30% delovne sile. Sodobni namakalni sistemi omogočajo 2-3 letine, pretirano umetno gnojenje pa zelo škoduje okolju, ponekod pa so polja že opuščena zaradi zaslanjevanja tal.
RIBIŠTVO: Letni ulov je 751.000t rib. Načrtno spodbujajo gojenje rib v Naserjevem jezeru.
RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Egipt ima precejšnje zaloge nafte in zemeljskega plina, tako da lahko povsem krijejo domače potrebe, ostane pa še za izvoz.
INDUSTRIJA: Egipt ima razmeroma dobro razvito industrijo, ki zaposluje cca. 12% delovne sile in prispeva 26% BDP: Večina industrije je v mestih v spodnjem delu Egipta. Pomembni sta tekstilna in živilska industrija.
TURIZEM: Egipt je leta 2003 obiskalo cca. 7 mio tujih turistov, največ iz Evrope. Poleg zgodovinskih znamenitosti turisti pogosto obiščejo tudi obmorska letovišča ob Rdečem morju in na Sinajskem polotoku.
PROMET: Cest je 64.000 kilometrov, 78% asfaltiranih. Gosto omrežje je zlasti v Nilovi delti. Najpomembnejša pristanišča so v Aleksandriji, Port Said in Dumjat ob sredozemskem morju ter Suez in Bur Safaga ob rdečem morju. Letališč imajo 10, nacionalni prevoznik je Egypt air.
Turistična agencija Odpelji.se
opis Egipt